Poškodbe hrustanca gležnja

Najpogostejše mesto poškodbe sklepnega hrustanca, takoj za kolenom, se pojavi v gležnju. Gleženj je zaradi svoje specifične anatomije zelo ranljiv sklep, izpostavljen številnim neposrednim okvaram in poškodbam. Specifičen je po tem, da se pri obremenitvi celotna masa človeškega telesa naslanja na zelo majhno hrustančno površino znotraj sklepa, zato je pritisk na hrustanec izjemno velik. Gibanje v sklepu gležnja vodijo, usmerjajo in omejujejo kostne in mehke vezivne strukture. Poškodbe v gležnju tako najpogosteje delimo na kostne (zlomi), hrustančne in vezivne.

Zlomi kosti gležnja, če so znotraj sklepa, prizadenejo sklepni hrustanec, kar zahteva izjemno natančno in pravočasno kirurško zdravljenje. Če kirurški poseg ni pravilno izveden, pride do neskladnosti sklepnih teles in nekontinuitete hrustanca, kar povzroči povečano trenje med sklepnimi površinami in njegovo pospešeno obrabo. To v končni fazi vodi v nastanek posttravmatske artroze gležnja, kar povzroči popolno izgubo sklepnega hrustanca.

Pri hudem zvinu gležnja pogosto počijo vezi, ki stabilizirajo gleženj. Če takšnih poškodb ne zdravimo pravilno v zgodnjih fazah, to povzroči razvoj nestabilnosti gležnja. Nestabilen gleženj ima patološko gibljivost, največkrat v antero-posteriorni smeri (naprej - nazaj), v tem primeru pa prihaja tudi do nepravilnih gibov in trkov sklepnih teles, kar ima za posledico izjemno hitro obrabo sklepnega hrustanca. Zato je pomembno, da gleženj pravočasno stabiliziramo in poškodovani hrustanec operiramo, da ga pravočasno saniramo in zaustavimo njegovo pospešeno propadanje.

Izolirana poškodba hrustanca (osteohondralne lezije talusa) v gležnju je relativno pogosta. Nastane kot posledica delovanja velikih sil na majhno površino hrustanca, zaradi česar je motena prekrvavitev hrustanca in subhondralne kosti. Omenjeni potek dogodkov vodi v propadanje in ločevanje hrustanca od kosti, kar ima za posledico nastanek defekta hrustanca, ki je lahko različnih stopenj in velikosti (I.-IV. stopnja). To stanje je treba čim prej pravilno zdraviti, da se ustavi propadanje hrustanca in zmanjšajo poškodbe drugih sklepnih struktur. Danes se poškodbe in defekti hrustanca uspešno zdravijo operativno z različnimi oblikami minimalno invazivnih tehnik, ki vključujejo artroskopijo gležnja, čiščenje sklepov in ravnanje sklepnih površin, mikrofrakture, retrogradno vrtanje in presaditev hrustanca. Če tega stanja ne zdravimo pravočasno, sklep hitro propada in se razvije huda artroza gležnja, na koncu pa je edino preostalo zdravljenje otrdelosti sklepa (artrodeza).