Implantacija umetnega sklepa - endoproteze

Zdravljenje degenerativnih sprememb v začetni fazi je omejeno na fizikalno terapijo, hujšanje, uporabo protivnetnih in protibolečinskih zdravil (blokade) ter uporabo nesteroidnih antirevmatikov. Kasneje se preide na aplikacijo t.i. maziva za sklepe (hondroitin, sinokrom, ViscoPlus®), ki izboljšajo in olajšajo gibljivost, ter tretmaje z uporabo matičnih celic (Lipogemi), ki obnovijo sklepni hrustanec in druge sklepne strukture. V trenutku, ko je sklep popolnoma uničen in so izčrpane vse druge terapevtske možnosti, je potrebna zamenjava sklepnih površin kolena in vgradnja endoproteze.

ENDOPROTEZA KOLENA

Postopek vgradnje endoproteze kolena traja največ 60 minut, pri čemer poudarjamo, da je to minimalno invaziven pristop s ciljem čim večje ohranitve ostalih struktur in manjše pooperativne brazgotine. Uporabljajo se najsodobnejši titanovi in ​​keramični implantati priznanih svetovnih proizvajalcev.

S skrbnim načrtovanjem se s pomočjo računalniških meritev in 3D virtualnega modela kolena izvedejo vse priprave za resekcijo sklepnih površin, nato pa se kosti zgornjega in spodnjega dela noge pripravijo za vgradnjo implantatov. Z natančnim merjenjem in načrtovanjem ter pravilno naknadno vgradnjo sklepna ploskev leži v popolni ravnini in pod pravim kotom z minimalnimi odstopanji (do 1 milimetra in 1 stopinje), kar zagotavlja v prihodnje nemoteno lahkotno gibljivost in funkcijo kolenskega sklepa ter torej njegovo dolgotrajnost.

Proces rehabilitacije se začne še isti dan, samostojna hoja ob pomoči fizioterapevta in kontroli operaterja pa poteka prvi dan po operaciji s pomočjo bergel. Pacient gre po 3-4 dneh domov in nadaljuje z načrtovano rehabilitacijo.

DELNA ENDOPROTEZA KOLENA

Vgradnja delne kolenske endoproteze je minimalno invaziven poseg, ki se izvede skozi veliko manjši rez kot pri vgradnji totalne endoproteze, pri čemer se nadomesti le manjši del sklepne površine, ki je poškodovan, vsem ostalim delom sklepa pa je prizanešeno. Posledično je okrevanje veliko hitrejše in lažje za bolnika, ki gre domov naslednji dan po posegu.

V primeru poškodbe le manjšega dela kolenskega sklepa (medialni ali lateralni del), ob vitalno ohranjenih ostalih delih in strukturah sklepa, je možna vgradnja delne endoproteze kolena. Na ostalih delih sklepa morata biti ohranjena hrustanec in sklepna razpoka, koleno mora biti stabilno, torej brez poškodb vezi. Z vgradnjo delne kolenske endoproteze se zelo natančno zamenjajo in nadomestijo le tisti deli sklepa, ki so nepopravljivo poškodovani, na ostalih delih pa se ohrani kost in hrustanec ter vse vezi kolenskega sklepa.

Na ta način se ohranijo vsi vitalni deli sklepa, ki so funkcionalni in zdravi, ter se izognemo vgradnji totalne endoproteze, ki je veliko večji poseg z veliko daljšim okrevanjem. Namestitev delnega kolenskega steznika je danes zlati standard pri zdravljenju poškodbe le enega prekata (oddelka) kolenskega sklepa. Najpomembnejše prednosti so veliko manjši kirurški rez, manjša resekcija kosti, ohranitev ligamentov in kinematike kolena, veliko hitrejše okrevanje in rehabilitacija, manjše pooperativne bolečine in manj zapletov ter hitrejša vrnitev k vsakodnevnim življenjskim aktivnostim v primerjavi z vgradnjo totalne endoproteze kolena.

ENDOPROTEZA KOLKA

Namestitev kolčne endoproteze omogoča bolniku s hudo artrozo sklepa in izčrpanimi drugimi metodami zdravljenja, da ponovno vzpostavi normalno delovanje sklepa in se vrne k normalnim telesnim aktivnostim.

Zdravljenje se običajno začne z neoperativnimi metodami, s čimer se poskuša čim bolj odložiti operacijo, kot so fizikalna terapija, uporaba analgetikov in antirevmatikov, zdravljenje z regenerativno terapijo z matičnimi celicami in sprememba vsakodnevnih življenjskih aktivnosti z uporabo palice oz. bergle.

Zamenjava kolčnega sklepa, to je vgradnja kolčne endoproteze, je indicirana pri napredovanju težav in končnem stadiju kljub neoperativnemu zdravljenju. Za vgradnjo umetnega sklepa se odloči bolnik in njegova družina, potem ko jih zdravnik v celoti seznani s prednostmi in slabostmi takšnega posega oziroma z drugimi možnostmi zdravljenja.

Izbira proteze

Izbira proteze je izjemnega pomena za končni rezultat in dolgo življenjsko dobo proteze. Izberemo jo individualno, glede na potrebe bolnika, starost, spol, aktivnosti in anatomsko zgradbo kolka. Za dolgo življenjsko dobo proteze in njeno stabilnost je najpomembnejša izbira naležne površine kolčne proteze, pri čemer se najman obrabljajo prav keramične naležne površine, kar podaljša življenjsko dobo proteze.

Izbira vrste kolčne proteze je odvisna od pacientove starosti, dnevnih aktivnosti, vzroka poškodbe kolka, deformacije kolka in pacientove kostne mase. Danes obstaja veliko število različnih kolčnih protez, o najboljši možni izbiri za pacienta pa se dogovorimo individualno z zdravnikom.

Če je pacient mlajši in ima dobro ohranjeno kostno maso, se vgradi minimalno invazivna endoproteza kolka, ki maksimalno ohrani kostno maso za morebitno revizijo v prihodnosti ob minimalni poškodbi okolnega tkiva, majhni brazgotini in s hitro mobilizacijo in rehabilitacijo.

Proteze so sestavljene iz treh delov (čašica, telo in glava), od katerih ima vsaka več velikosti in se individualno prilagodi vsakemu pacientu. Na ta način se rekonstruira želena anatomija kolkov in izenači dolžina nog. Posebej pomembna je pooperativna rehabilitacija, ki pri endoprotezi traja 4 do 6 mesecev.

ENDOPROTEZA RAME

Cilj posega ramenske endoproteze je odpraviti bolečino in vzpostaviti polno funkcijo ramenskega sklepa. Ramenski sklep je tretji najpogostejši sklep, v katerega se implantira endoproteza, ta poseg pride v poštev pri napredovali artrozi, starejših bolnikih s kompleksnimi zlomi, osteonekrozami, revmatoidnim artritisom in artropatijami različnih vzrokov.

Obstajajo tri vrste endoprotez:

• delne proteze
• popolne (totalne) proteze
• obrnjene (invertne) proteze

Delna ramenska proteza (ramenska hemiartroplastika) je tista, pri kateri se spremeni le zgornji del (glavica) nadlahtnice (humerus), del lopatice (glenoid) pa se ne spremeni.

Pri popolni ramenski protezi se poleg zamenjave nadlaketnega dela kosti spremeni tudi konkavno sklepno telo, to je glenoid lopatice.

Invertna ramenska proteza se uporablja predvsem kot revizijska proteza po neuspešni vgradnji delne ali popolne ramenske proteze, njena specifičnost pa je v inverznih razmerjih nosilnih površin. Glava proteze je na lopatici, čašica pa na nadlahtnici.

Rehabilitacija po operaciji se začne še isti dan s pasivnimi gibi rame. Raztezne vaje vključujejo skoraj vse smeri in vrste gibov, ki se ponavljajo večkrat na dan. Sem spadajo elevacija, zunanja rotacija do 40 stopinj, notranja rotacija, addukcija po telesu, krepitev prijema, izometrične vaje zunanjih rotatorjev ter izometrične vaje sprednjega, zadnjega in srednjega dela deltoida.

Po raztezanju se nadaljuje fizikalna terapija za krepitev muskulature in izvajanje vaj v vodi. Nošenje bremen v operirani roki in težka fizična dela niso dovoljeni.

S tovrstnim posegom se pacientu bistveno izboljša kvaliteta življenja, ki se vrne k običajnim življenjskim aktivnostim brez bolečin in s polno funkcijo ramenskega sklepa.